Čas je za odhod. Pripraviva torbo, ki jo bova na letališču oddala kot prtljago in vanjo stlačiva palice, opanke, copate, vse stvari iz zalog zdravil, sploh pa vse, kar ne sme v avion. V hotelu se še podpreva z zajtrkom, nato pa s taksijem na letališče Lavacolla v Santiagu. Na letališču morava, na najino presenečenje, oddati tudi nahrbtike, čeprav so ročna prtljaga. Še dobro, da nama tega ne zaračunajo dodatno (cena za kos oddane prtljage od 10-20 kg je 65 EUR!)

Polet iz Santiaga do Barcelone traja nekaj več kot uro. Ob pristanku dobiva sporočilo najinega kolega s Camina, Antonia, da je poskušal v romarski pisarni dobiti compostelo za naju, da pa mu to ni uspelo, saj jo izdajajo le osebno romarju, ki je opravil pot. Najine credenciale je zato poslal po pošti na Ivotov naslov v Sloveniji.

Na letališču v Barceloni se podpreva z malico. Med tem Ivan rezervira večerjo v restavraciji pri Brunotu v kraju Villaggio del pescatore pri Trstu. Po dveh urah čakanja na odhod aviona nadaljujemo pot do Benetk.

V Benetkah naju z avtomobilom čakata Ivotova žena Nataša ter hčerka Petra, da naju prepeljeta v LJ in da še prej gremo skupaj na večerjo k Brunotu.

Večerja je odlična in zame precej nova: rakovica, jakobove školjke in nazadnje jastog s testeninami.

V Torovo, na Ivotov dom, prispemo pozno zvečer. Tam me že čaka žena Breda, da me prestavi na najin dom v Črnuče.

Najin Camino, ki je s potovanjem vred trajal 28 dni, prehaja v drugo dejanje. Sledi urejanje zapisov, slik, naslovov, pošiljanje obljubljenih knjig, pripovedovanje in pričevanje.