Ob 6:30h se s taxijem prestaviva iz hotela v Sahagunu na konec včerajšnje poti v Terradillos. Jutro je hladno, dan pa lep. Pot gre v glavnem po ravnini z blagimi klanci, delno po makadamu ob cestah, delno po asfaltu. Vreme je lepo, sonce naju ne greje preveč, ker so ob urejenih delih poti posajena drevesa.
Za prvi počitek zavijeva v restavracijo Casa Barunta, katere lastnik je Ivotov prijatelj Dedito Lopez. Njuno srečanje je navdušujoče, veselo in prijetno. Prizor opazujejo drugi gostje, ki jih zanima, čemu ta cirkus. Sam lastnik jim pokaže Ivotovo knjigo ter fotografije njegovega Camina iz Splita v Santiago de Compostela, ki visijo na svojih stenah. To pritegne pozornost Francozije Magali, ki je navdušen nad Ivotovimi Camini. To pokaže še s pravim francoskim objemom.
Najin hotel Puerta de Sahagun v Sahagunu.Vasica je lepša, če je okrašena.Yunanjost restavracije Casa Barunta Ivotovega prijatelja Dedita.V Casa Barunti z lastnikom Deditom Lopezom.S Francozinjo Magali, ki jo je zanimala Ivotova 3.000km dolga pot.Ivotova knjiga je zelo zanimiva, posebno za tiste, ki so na Caminu prvič.Objem starih prijateljv Dedita in Ivota ob slovesu ter obljuba “Še pridem!”Kar precej delov poti je obraščenih z brnistro.Zemlja je rodovitna, sena je veliko.Eden od starejših spomenikov romarjem na Caminu Frances.Brnistra.Rože, ki lepšajo robove cest in poti.Utrinek na poti skozi manjšo vas.Obeležje, da je na tem kraju ravno polovica poti (400km) do Santiaga de Copostele.Topoli z lepimi sivimi telesi.Sneg konec maja v Sahagunu? Ne, cvetni prah topolov.Pot po Caminu pod akacijamiZa oči počit.Detail s strehe v eni od vasic.
