Po zajtrku se iz Potosí-ja z avtobusom podamo v mestece Uyuni oddaljeno 4h vožnje in še vedno na višini 3,656m nad morjem. Leži ob robu največje slane puščave oz. jezera na svetu, Salar de Uyuni. Njegova površina meri kar 12.000 km² (več kot polovica Slovenije!). V sušni dobi postane jezero belo morje soli, v deževni dobi pa ogromna vodna površina z nekaj cm vode na vrhu ledene plošče. Jezero obiščemo na koncu sušnega obdobja, deževno se bo začelo čez mesec dni, ob Božiču.
Naš lokalni vodič je tokrat Joni, sluzast tip z dinozavrom v rokah, vendar prepričljiv v predstavljanju pokrajine. S tremi terenskimi vozili Toyota se iz Uyuni-ja podamo v puščavo, najprej do vasice Minas Pulacayo na ogled muzeja odsluženih in zavrženih vlakov. V vasici Kolchani nam v eni od hiš predstavijo pridelavo soli iz površinsko nabrane soli (meljejo in dodajajo jod). Sol kopljejo oz. jo režejo kot klade iz ledu, ki je ponekod debel tudi po 12m. Klade soli uporabljajo tudi kot opeke za gradnjo hiš za turiste.
Z džipi nadaljujemo pot (cca 40km, 1h) do sredine slane puščave, kjer stoji nenavaden hotel iz soli. Ker so čez puščavo vozili tudi rally Dakar, je ob hotelu tudi spomenik “Dakar”. Po silnem fotografiranju nam v “hotelu” vodič in šoferji postrežejo s kosilom, ki so ga pripeljali s sabo.
Po kosilu se prepeljemo (45 min) do vulkanskega otoka Isla Inkawasi. Otok je nastal kot podvodni vulkan sredi morja, kar se pozna na kamenini. Črna lava na skalni podlagi je prekrita s koralnimi kameninami. Kasneje se je zahodni del južnoameriškega kontinenta dvignil za 4.000m, vulkanski otok pa je ostal ujet v slanem jezeru. Otok se ponaša z gozdom neverjetnih več metrov visokih kaktusov. Povzpnemo se na vrh otoka in uživamo v opazovanju kaktusov, kamenin in ptičev v velikost kanarčkov, temne barve, ki gnezdijo v kaktusih. Pogled na belo prostranstvo v okolici je prekrasen.
Na povratku v Uyuni se ustavimo, še v puščavi, od koder se v daljavi vidijo visoke gore. Vodič in šoferji naredijo nekaj foto posnetkov naše skupine z dinozavrom. Nato pripravijo manjšo pogostitev: kozarec vina, olive in chips. V prijetnem vzdušju počakamo, da v zaledenelo slano jezero pade sonce. Zahod traja toliko časa, da nam gre že za nohte, da pridemo pravočasno na letalo. Sledi dirka do Uyuni-ja po kovčke in nato na letališče.
Poletimo z manjšim zapletom, saj moramo, ko smo že v letalu, tega zapustiti, da naredijo manjši servis na letalu. Pozno zvečer le poletimo proti La Pazu (45min). Z avtobusom se vrnemo v La Paz v hotel Europa na kratko spanje od 1:00h do 5:00h.
