Po zajtrku se ob 7:30h odpravimo z avtobusom skozi slikovito pokrajino v eno najvišje ležečih mest na svetu, Potosí z okoli 200.000 prebivalci. Leži na nadmorski višini 4.065 m pod slavno »srebrno goro« Cerro rico de Potosí, ki predstavlja simbol Bolivije. V njej so Španci leta 1545 našli srebrovo rudo. V kolonialni dobi je to botrovalo neznanski rasti mesta, ki je imelo sredi 17. stoletja več prebivalcev kot Madrid ali Pariz. Tisto obdobje je mestu z izkopavanjem srebrne rude prineslo prestiž in razkošje, ki sta še danes vidna na številnih baročnih stavbah. Kopanje srebra pa zahteva tudi žrtve: v 500 letih je v povezavi z rudarjenjem srebra v Potosíju (nesreče, silikoza) umrlo že okoli 6 mio ljudi.
Ob prihodu v Potosí se po dolgi vožnji po ozkih in strmih uličicah starega dela mesta vselimo v hotel Coloso s 5*. Pričaka nas vodič Antonio (majhen, brez zob, s prizadeto desno roko, cca 50 let). Z njim odidemo proti rudniku. Na poti se pri njem doma oblečemo v rudarsko opremo. V rudarski trgovini, ki jo vodi njegova mama, kupimo darila za rudarje ter se nato s kombijem odpeljemo do enega od 800 vhodov ob vznožje »srebrne gore«. Kmalu po vstopu v rov smo priča darovanju Pachamami im nato varuhu rudnika, božanstvu Tio-u. Obred s coco, cigareti in 96% alkoholom opravi Antonio. V ozkih in nizkih rovih vidimo nekaj žil srebrne rude. V rudniku, zunaj na sortirnici in v samem mestu, je v zraku polno silikonskega prahu, zaradi katerega umirajo rudarji že pri 35-45-tih letih (po 20 let dela).
Po prihodu iz rudnika nas pričakajo otroci, ki tam stanujejo. Od njih za nekaj drobiža odkupimo nekaj vzorcev rude. Z avtobusom se vrnemo na dom vodiča Antonia in se nato peš odpravimo na glavni trg Potosíja. Ta je lepo urejen, kljub temu, da je v drugih delih mesta videti revščino. Po skromnem kosilu v enem od barov si ogledamo spomenik osamosvojitvi Bolivije, katedralo in več drugih cerkva, nato pa še muzej Casa Real de la Moneda, nekdanjo kovnico srebrnikov, ki je 500 let predstavljala pojem kakovosti srebra na celem svetu.
Nočimo v hotelu El Coloso.
Mesto Potosí s »srebrno goro« Cerro rico de Potosí v ozadju.Gremo v rudnik srebra v “srebrno goro” v Potosí-ju.Pred vstopom v rudnik nakupimo še darila za rudarje in otroke pred rudnikom.Cocini listi za rudarje se kupujejo v vrečah z 250 litri volumna. Vreča stane cca 500 EUR.Del darila za rudarje: cocini listi in dodatki, ki jih pri žvečenju uporabljajo v 10-ur dolgem delavniku v rudniku srebra.Naš vodič, Martin, preskuša kvaliteto cigaret, ki jih bomo darovali rudarjem.Vstopi v “srebrno goro” Potosí. Vseh je okoli 800.Eden izmed 800 vstopov v rudnik srebra.Druga žila srebra v enem izmed 800 rovov v rudniku srebra Potosí.Žila srebra na stropu enega izmed 800 rovov v rudniku srebra Potosí.Rudarji ob vsakem vstopu v jamo darujejo cocine liste ter špirit varuhu rudnika, božanstvu Tio-tu. To dela sedaj naš lokalni vodič Antonio.Otroci pred enim izmed vhodov v rudnik Potosí.Zapadnjaki smo pri ogledu rudnika poskrbeli za svojo zaščito pred prahom v rovu. Otroci ponujajo obiskovalcem rudnika primerke srebrne rude.Otroci so veseli vsakega obiskovalca rudnika, ki jim nameni nekaj pozornosti. Fotografija vedno pritegne.Primerki srebrne rude, ki jo prodajajo otroci pred enim od vhodov v rudnik.Separacija jalovine in srebrne rude ob enem izmed vstopov v podzemlje “srebrne gore”.Tovornjaki na deponiji ločujejo srebrno rudo od drugih rudnin.Srebrna ruda čaka na odvoz v topilnico.Pogled od rudnika proti mestecu Potosí, na račun katerega že 500 let nekateri bogatijo.Glavni trg v Potosíju.Katedrala v Potosí-ju.Vhod v eno od številnih cerkva v Potosíju.Vhodna vrata v 500 let staro kovnico srebra, Potosí.Ročna kovnica srebrnikov v pokoju v kovnici v Potosíju.Primer naravnega srebra.Srebro je bilo potrebno pretopiti in vliti v kovance.Kolesje mehanizmov za kovanje srebrnikov v kovnici Potosí.Mehanizem kovnice je bilo potrebno poganjati. V nekem obdobju so ga premikali domorodci, kasneje mule in konji, nato elektrika.Kovala za kovance v kovnici v Potosí-ju.Močno utrujena Alenka po ogledu v strmino položenega centra mesta Potosí. Mož Peter je v boljšem stanju.Kljub 500-letnemu izobilju, električna infrastruktura v mestu Potosí ostaja primitivna.Trgovine v Potosíju so polne daril, ki jih darujejo rudarji ob različnih priložnostih, ko se želijo zahvaliti bogovom za prejete stvari. Med darovi so tudi posušeni splavljeni fetusi lam.
