Zadnji dan hoje je pred nama. Ker sva včeraj naredila nekaj poti na zalogo, je bila današnja tura krajša. Temu primerno sva za pol ure zamaknila vstajanje in odhod.
Najprej greva seveda s taksijem iz hotela v Arzui na startno mesto v Salcedi, potem pa po galicijsko spet gori-doli-naokoli po vaseh, skozi gozdove, ob asvaltnih cestah in po makadamu. Del poti v Galiciji poteka tudi skozi evkaliptusove gozdove, ki so načrtno zasajeni. Ti nudijo prijetno senco romarjem – pohodnikom.
Tokrat srečava na poti še večjega junaka, kot je glede hoje Ivan: Jean-Francois iz Pariza ima kakih 75 let in se ravno vrača peš iz Santiaga v Pariz, od koder je prišel. Pa je napravil že ture: Pariz-Rim, nato do juga škornja v Italiji, pa v Barcelono itd. Lepo je videti skupaj dva takšna velikana hoje (glej foto spodaj).
Na kosilo sva se v vasici Lavacola (prevod: pere rit) napotila v restavracijo Casa de Amancia, kjer sva odlično jedla v 2020. Pa danes ni bilo nič za naju, saj ponujajo tipično (amerikanizirano) hrano namesto takšne iz domače kuhinje (comida casera). Kupila sva pijačo in se na dvorišču restavracije zadovoljno najedla iz nahrbtnika: kruh, paradižnik (s soljo), sir, nekaj klobase še iz Kotelj ter češnje.
Ob prihodu na Monte Gozo (Goro veselja), ki pa je samo hrib, sva zavila proti kipu dveh romarjev, ki pozdravljata cerkev Sv.Jakoba v oddaljenem Santiago. Ime “gora veselja” prihaja iz dejstva, da se od tu prvič vidijo njeni zvoniki.
Spanje: Hotel Virxe da Cercav Santiago de Compostela.
Kako malo je potrebno za zadovoljstvo: izziv 400km, pivo in sonce.V klancu naju je prehitela skupina kakih stotih kolesarjev.Lepa, vendar zelo kratkotrajna upodobitev simbola poti Camino.Moderna upodobitev komposteljskega romarja.Ena od mnogih upodobitev romarja na poti v Santiago. Tale je nameščena na steno ene od restavracij.Nekateri romarji prenočujejo v šotoru.Sopotnik naše mladosti, daleč od nekdanje Jugoslavije.Dva velika pohodnika: Ivo in Jean-Francois iz Pariza, ki se ravno vrača domov peš iz Santiaga.Velik del poti Camina poteka ob glavnih cestah.Zadnji del poti v Galiciji poteka skozi evkaliptusove gozdove, ki so načrtno zasajeni.Spomenik kot vrata v Santiago.Tale templarski romar zamuja s prihodom pred katedralo Sv.Jakoba za cca 800 let .Spominska plošča ob romanju papeža Janeza Pavla II. v Santiago.Navdučenje nad pogledom na oddaljeno katedralo v Santiagu.Še slika za tiste, ki Ivota niste prepoznali od zadaj.Skupinski pozdrav cerkvi Sv.Jakoba v oddaljenem Santiagu.Mala romarka bo nekega dne prišla sem sama z nahrbtnikom.Protokolarna slika pred katedralo Sv.Jakoba že s “compostelo” v roki (oz.žepu).Veličasten oltar katedrale Sv.Jakoba v Composteli.Kip Sv.Jakoba v glavnem oltarju katedrale Sv.Jakoba v Composteli.Sveča v zahvalo za dano možnost, da prehodiva pot in tako dokončava Camino iz leta 2023.Ivotovo veselje ob odlični hrani v restavraciji El Paptorio v Santiago de Compostela.Jakobove školjke so dopolnile veselje.Chuleta za povrh vsem školjkam.
