Današnjo etapo sva sestavila iz dveh delov: iz dela pred najinim prenočiščem (Gonzar-Lestedo) in od prenočišča do mesta Melide. Pot sva opravila v suhem, vendar oblačnem vremenu, ki ga je dopoldne dopolnjeval malo močnejši veter.

Na start v Gonzar se zapeljala s taksijem že ob 6:30h. Pridruživa se številnim romarjem, ki so že na poti. Pot gre v glavnem valovito navzgor, nato se obrne in se valovito spušča. V tem delu poti sva leta 2019 srečala mojega kolega Rajka iz Hrušice, ob katerem smo se nasmejali, ker ga nisem poznal. Tudi danes sva se nasmejala na ta račun.

Po prehojenih 15km sva prišla v vas s svojim prenočiščem. Oskrbela sva moj žulj in se podala proti 19km oddaljenemu mestu Melide. Po uri hoje sva v mestu Palas de Rei zavila v okrepčevalnico (bar) na jačka in pečeno slanino za več energije na peturni poti.

Do 19km oddaljenega mesta Melide sva hodila v pričakovanju, da bo porcija hobotnice v znani restavraciji Ezequiel (pulpo a la gallega) zagotovo povečala zadovoljstvo ob prehojeni poti. Pa ni bilo čisto tako, saj so bili v pulperiji hladno neprijazni, hobotnica pa je pristala na mizi češ, “tu imate, kar ste naročili”. V mislih sva bila oba na večerji v Sarriji, kjer je bila hobotnica odlična, vino pa še bolj.

S taksijem sva se nato vrnila v 20km oddaljeno prenočišče. Po večerji je bilo potrebno kaj zapeti. Moji pobudi so sledili Angleži iz Londona, sicer vsi po vrsti glasbeniki. Pa smo zapeli po slovensko, dalmatinsko in angleško. Zraven smo dodali še glas kitare, ki je visela na steni. Vzdušje je bilo prijetno, pobuda je uspela. In če nebi bili romarji, bi lahko nadaljevali še po 22h.

Prenočišče: Hosteria Calixtino, Lestedo, Palas de Rei.