Odhod ob 5:30h s taksijem do včerajšnje zaključne točke v Villafranci, nato start ob 6h še v temo v hrib Montes de Oca mimo nekdaj opatije in sedaj hotela Abad. Svetlobo Ivotove baterije kmalu nadomesti jutranja zora. Prvi sončni žarki potipajo po vrhovih hrastov, ki šele brstijo. Po pol ure sva na vrhu, nato pa sledi več ur hoje po ravnem in navzdol po širokem ognjevarnem pasu, ki seka gozd na vrhu. V prijetnem pogovoru po treh urah prideva do samostana San Juan de Ortega, kjer si v lokalu ob cerkvi privoščiva kavo in malico iz nahrbtnika (da zmanjšam njegovo težo 14kg) ter se preoblečeva za hojo po soncu.

Pot se nato spusti v ravnico vasi Atapuerca z najdišči naselja Neandartalcev, nato se dvigne mimo opuščenega vojaškega poligona do vrha Matagrande (velika bitka). Pot do vrha je kamnita, tako da vrže enega od kolesarjev po tleh. Na vrhu je križ in od tam prvi pogled proti Burgosu v daljavi kakih 20 km. Nekaj medicinske oskrbe moram opraviti zaradi odrgnin, ki jih med nogami povzroča od švica mokro perilo. Pa še malo sadja pojeva.

Pot navzdol požene Ivota v obrate in hodi pospešeno pred mano. Na ločnici ubereva pot čez polja na desno in ne na levo naokoli skozi vasi po asfaltu, kot kaže glavni smerokaz. Na nadvozu prečkava avtocesto in se spraviva na asfalt ob letališča, nato pa ga grizeva še kakšne pol ure do prve avtobusne postaje v Villafría, kjer se izjemoma usedeva na avtobus, da se izogneva še 10 km copotanja po asfaltu. Te km bova naredila po Burgosu.

Na kosilo povabi Ivan v restavracijo Ojeda, kjer pojeva četrt izredno okusnega jagenjčka in ga zalijeva z odličnim vinom verdejo (podoben vinu zélen z nekaj vonja, ki ga ima sauvignon) iz okolice Valladolida.

Zvečer maša v kapeli katedrale v Burgosu, nato pa bližnja Marcadona za nakup hrane, v glavnem sadja in pijače za večerjo in za na pot. Spanje: AC Hotel Burgos, Marriott Lyfestyle hotel, Burgos