Hotel San Antonio Abad sva zapustila ob 5:30h zjutraj (4h po našem sončnem času) s svetilkami na glavi in se pognala v hrib Montes de oca (gosja gora). V nekaj več kot pol ure doseževa vrh, prehodiva nekaj ravnine, nato se ob prometni avtomobilski cesti spustiva v globačo. Ko izplezava, se teren izravna in počasi pada proti Burgosu. Pred nama je še 6h hoje, okoli naju tišina, ki jo občasno zmoti le ropot tovornjakov na oddaljeni cesti.

Pri samostanu San Juan de Ortega se ustaviva le za fotografiranje. Bar Marcela je zaprt, ker ni romarjev. Kot velikokrat mi tudi tu Ivo pobegne, da ga potem lovim nekaj kilometrov.

Pred Burgosom morava premagati manjšo vzpetino. Na vrhu Matagrande (1078m)(velik poboj) je križ, od katerega se že vidi v Burgos. Ob spustu pomalicava in se naslajava ob lepem pogledu po pokrajini in proti Burgosu. Pot nadaljujeva po alternativni poti Camina, ki naju pripeje do predmestja Burgosa, Villafria. Od tam se s taksijem odpeljeva do hotela Abba, saj bova s hojo po Burgosu nadomestila prevoženo pot.

Po oskrbi nog in telesa (Drago potrdi svoj prvi žulj!) se odpraviva v znamenito restavracijo Ojeda (beri: oheda) na jagenjčka. Ivo ne bi bil Ivo, če ne bi kljub zasedeni resavraciji izposloval mizo za naju. Naročil je za vsakega po eno porcijo, ki je za dve osebi. Vino verdejo (beri: berdeho) je Marques de Caceres je poskrbelo, da je jagenjčka odplaknilo.

Zvečer greva k maši v katedralo Device Marije, ki je v stranski kapeli Sv.Tekle. Prišlo je precej ljudi, tako da smo napolnili vse proste sedeže. Po njej greva še v Mercadono nabaviti nekaj hrane in pijače za ponedeljek, ko bova spet zgodaj na poti.

Jutri, v nedeljo, bova počivala.

Prenočišče: Burgos Abba hotelSamostan San Juan de Ortega na vrhu hriba Montes de Oca, ki ga obnavljajo že več kot 10 let.