Spanje: Albergue Aloxa (12€, tudi posteljnina vključena)
Za danes je Breda načrtovala dobrih 10 km dolgo etapo, ker je bila vremenska napoved slaba. Vendar je sonce podilo oblake, tako da je bilo vreme prav odlično za hojo. Pri mestecu Arcade so se sicer nabrali oblaki in se je pošteno ulilo, kar sva izkoristila za testiranje nove dežne opreme za Bredo, potem pa je spet zagospodovalo sonce. Naliv sva preživela ob kavi in čaju s prijazno postrežbo mladega fanta iz Kolumbije, ko je dež ponehal, sva odšla naprej. Med hojo sva se odločila, da greva še 10km naprej, do večjega mesta Pontevedra. Pot skozi Arcade je vodila preko rimskega mostu, potem pa so se načrtovalci Camina očitno odločili, da moramo videti prav vse stare hiše, in so jo speljali strmo v breg in seveda tudi strmo navzdol. Po prihodu iz mesta smo zavili v gozd in proti prelazu pred Pontevedro. Pot je bila peščena, kjer bi nočno deževje lahko pustilo blatne ovire, pa je bila tlakovana z velikimi zaobljenimi skalami. Tu pa tam je bilo pa vseeno potrebno preskočiti kako lužo. Na poti skozi po evkaliptusu dišečem gozdu se je kot fatamorgana prikazala improvizirana trgovinica s sadjem, pijačo, kavo in še mize in klopi so bile poleg. Ena banana in en Aquarius sta dala Bredi dovolj energije za nadaljevanje tega planinskega dela poti. Po prihodu v dolino sva se odločila za novo pot “camino complementario”, ki je speljana ob reki. Bila je dober kilometer daljša od uradne po cesti, vendar je bilo vredno. Čudovita narava, sveže umita od nočnega dežja. V mestu Pontevedra sva se nastanila v že preverjenem albergue Aloxa, nato pa odšla na menu del dia v restavracijo Peregrinus in po nakupih hrane za jutrišnji dan.
Danes sva srečevala veliko peregrinosov, od vsepovsod so: Brazilija, Nemčija, Nizozemska, Italija, … med njimi tudi mlado dekle, ki je hodila z berglami. Kakšna volja! Vsak hodi s svojo zgodbo, veliko je posameznikov, posameznic, vseh starosti, takole v paru kot midva, pa so bolj redki.
















No, zdaj vama pa res tece kot po maslu. Fajn vaju je tako videti in spremljati !! Sem preprican, da ni zadnji Camino in res upam, da bom lahko enkrat hodil z vama. Tudi punce so vesele za vaju, Laura je ze rekla, da ona “tut enkrat bo” 🙂
En topel objem obema, lahke noge in cim many zuljev.
Prison in srecno na poti!!! Buen Camino!!!!