Vsebino še dopolnjujeva!

Lepo sobo v hotelu San Zoilo zapustiva okoli 7h. Seveda je Ivo budil že ob 5h (po socu tukaj v Španiji ob 3:30h), da se primerno pripraviva. Vreme na poti je ves čas sončno, tako da pridobiva prve izkusnje z vročino. Pot kmalu zavije na nekdanjo rimsko pot – Calzada Romana, ki je že delno asvaltirana. Po njej greva 17km brez počitka (in to prvi dan!). Sonce seveda povzroči žejo, ki jo v prvi vasici Calzadilla de la Cueza, potešiva z vodo, saj so v središču vasice vsi bari zaprti. Drago ima nekaj težav s podplatom desne noge, ki nima prave opore v. vložku, zato hodi z manjšimi bolečinami. Najavlja se mu tudi prvi žulj.

Nadaljujeva še kakih 7km do vasice Ledigosa, kjer imava v albergu Palomar kosilo in počitek. Nato pohitiva do alberga v Terradillos de los templarios, ker naju čaka taksist Sergio, da naju pepelje v hotel v Sahagun. Jutri nadaljujeva, kjer sva končala danes.

V hotelu Puerta de Sahagun dela na recepciji Ukrajinka Lara, s katero le na kratko spregovorimo o vojni v njeni domovini. Sam je v Španiji že 12 let. Po nastanitvi v sobi opraviva protokolarno tuširanje, pranj in oskrbo nog.

Proti večeru se podava v bližnji center Sahaguna k maši v cerkev Sv.Lorenza.

Skočiva še v trgovino, da nakupiva hrano za zajtrk in malico za naslednji dan.

Večerjo si privoščiva kar v hotel. Sprejme naju lastnik hotela. Ko izve, da ima Ivotova družina restavracijo v Ljubljani, odredi posebno postrežbo za naju. Streže naju Cristina, ki ob vsakem prinešenem obroku postoji ob mizi in povprašuje o tem, kaj ponujajo kot v restavraciji Peti 181. Ivo in fotografije na spletni strani restavracije jo tako navdušijo, da je odločena, da jo obišče kot gost.